KNJIGA O DŽUNGLI

α {Kolofon}

Nastopajo:
Janez Hočevar -Rifle
Akira Hasegawa
Nina Rakovec / alternacija Nana Milčinski
Pavle Ravnohrib
Jure Longyka
Jadranka Tomažič
Irena Yebuah Tiran
Maša Kagao Knez
Sabina Šehič
Leticia Slapnik Yebuah
Kjara's Dance Project

Koncept in režija: Nana Milčinski, Matjaž Berger
Dramatizacija in dramaturgija: Nana Milčinski
Glasba: Peter Penko
Scenografija: Matjaž Berger
Kostumografija: Alan Hranitelj
Oblika zvoka: Uroš Bon
Oblika svetlobe: Simon Žižek
Oblika videa: Gašper Brezovar
Koreografija: Kjara Starič
Intermedijska intervencija: Igor Štromajer
Maska: Mateja Bajda
Prevod: Jan Baukart, Pavel Holeček
Prevod Zakonov džungle: Ana Duša
Lektura: Barbara Rogelj
Asistenca scenografije: Nataša Recer
Vizualne komunikacije: Gašper Brezovar
Garderoba: Nataša Recer
Inspicienstvo in rekviziti: Andrej Berger
Vodja postavitve scenografije: Martin Škedelj
Vodja projekta in asistent v predstavi: Mitja Sočič
Produkcija: Anton Podbevšek Teater

O predstavi

Gledališko-plesna predstava za otroke, mladino in odrasle, z naslovom Knjiga o džungli, ki je nastala po knjižni predlogi Rudyarda Kiplinga z istoimenskim naslovom, režiserjev Nane Milčinskiin Matjaža Bergerja, se zaradi velikega zanimanja vrača v Anton Podbevšek Teater (APT) iz Novega mesta, preden svojo uspešno uprizoritveno pot nadaljuje v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Enourna predstava Knjiga o džungli prikazuje, in z bogatim slušno vizualnim animacijami ter plesnimi intervencijami plesalk in plesalcev upodablja, indijsko džunglo, z vsemi njenimi bivajočimi živalskimi predstavniki. V takšnem, za človeka na videz tujem življenjskem prostoru, se znajde deček Mavglij, katerega kot najdenčka medse sprejme in ga vzgaja volčji narod. Deček Mavglij se s pomočjo živalskih prijateljev, črnega panterja Baghire in medveda Baluja, nauči živalskih jezikov in zakonov džungle. Eden izmed zakonov, zapisanih v Kiplingovem literarnem delu Knjiga o džungli, pravi: »Če se pojavijo dvomi, ali mladiča sprejeti v krdelo ali ne, se morata zanj poleg staršev zavzeti vsaj še dva člana družbe.«

Kipling je po besedah režiserja Matjaža Bergerja prevajal človeške odnose v nekakšno živalsko antropologijo in Mavglija, dečka, ki je odraščal med volkovi, postavil v medsvet, svet med ljudmi in živalmi. Berger nadaljnje pojasnjuje, da ti živalski narodi dejansko personificirajo določen tip ljudstev s svojimi značilnostmi, katerim bi deček Mavglij raje pripadal, kot pa človeškemu narodu, saj naj bi bil živalski narod bolj pošten. Od tu tudi Mavglijev dvom, ali se naj vrne med ljudi, ali pa naj raje ostane v pragozdu.  Knjiga o džungli prek živalskega sveta v resnici spregovori o ljudeh, je kritika družbe in je hkrati poziv, da se ljudje vrnemo k osnovam danes že povsem izgubljene človeške identitete.

Gledališka predstava Knjiga v džungli je tretja - po predstavi Peter in volk ter predstavi Livingstonov poslednji poljub -  v nizu APT-ovih predstav namenjenih mlajšim gledalcem, s tem da Knjiga v džungli predstavlja nekakšno sintezo prvih dveh poizkusov in je nekoliko kompleksnejše zasnovana, zato jo je moč spremljati na več nivojih. Najmlajši obiskovalci bodo spremljali osnovno zgodbo, ki jo bere Janez Hočevar – Rifle, starejši kot je gledalec, globlje bo doživljal predstavo in bil pozoren na širši pomen prepletenosti živalsko človeškega sveta.

V predstavi nastopajo: Janez Hočevar – Rifle, ki pripoveduje zgodbo in predstavlja slona Hathija, Akira Hasegawa igra dečka Mavglija, Nina Rakovec, v alternaciji z Nano Milčinski, predstavlja črnega panterja Baghiro, v medveda Baluja se prelevi Pavle Ravnohrib, Jure Longykaupodobi volka Akelo, Irena Yebuah Tiran njegovo volčjo partnerico, Jadranka Tomažič se nam predstavi v vlogi kače Kaje, človeško mati pa upodobi Maša Kagao Knez. Na odru se pojavi tudi tiger Šir Khan, ki ga interpretira  Sabina Šehič, ptico Čil pa uglasbi Leticia Slapnik Yebuah. V koreografiji Kjare Starič blestijo plesalci in plesalke Kjara's Dance Project, ki se pojavljajo kot volkovi, ptice, kačji narod, opičji narod in ljudje.     

Gledališko predstavo soustvarjajo avtor glasbe Peter Penko, kostumograf Alan Hranitelj, avtor intermedijske intervencije Igor Štromajer, koreografinja Kjara Starič, lektorica Barbara Rogelj in oblikovalci zvoka Uroš Bon, svetlobe Simon Žižek ter videa Gašper Brezovar.