Beton Ltd.: 16 mm :: UPOR NI ČLOVEK

α {Kolofon}

Nastopajo:
PRIMOŽ BEZJAK
BRANKO JORDAN
KATARINA STEGNAR
Laika

Koncept in režija: Beton Ltd.

Koncept in režija filmov: Rok Biček, 
Klemen Dvornik, Žiga Virc

Glasba: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)

Kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje luči: Simon Žižek
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje vizualij: Gašper Brezovar
Trenerki psa: Mia Zahariaš/Maša Bojc
Fotograf: Borut Peterlin
Vodenje luči: Srečko Malovič
Vodenje tona: Jure Vlahovič
Vodenje videa: Gašper Brezovar
Garderoba: Nataša Recer
Rekviziter: Matej Korbar
Inspicienta: Andrej Berger, Mitja Sočič
Vodja projekta: Andrej Berger
Produkcija: Anton Podbevšek Teater
v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana

V predstavi so predvajani avtorski kratki filmi:

V temi
Igrajo: Katarina Stegnar, Primož Ekart, Mila Bezjak, Daša Doberšek, Marija Doberšek Kiralj, Branko Jordan, Kiki
Scenarist, režiser in scenograf: Rok Biček
Soscenarista: Milan Golob, Yulia Roschina
DoP: Fabio Stoll
Kostumografinja: Mateja Čibej
Oblikovalka maske in frizur: Ana Lazovski
Trenerka psa: Mia Zahariaš
Best Boy: Primož Bezjak
Izvršni producent: Rok Biček
Produkcija: Cvinger film

Odhod
Igrajo: Primož Bezjak, Irena, Maks Kernel, Daša Kernel
Režiser: Klemen Dvornik
DoP: Gregor Kitek
Snemalec zvoka: Simon Dvornik
Montažer: Gorazd Kernel
Kolorist: Gorazd Kernel
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Izvršni producent: Simon Dvornik
Produkcija: Filmservis            

Optimisti
Režija in koncept: Žiga Virc
Vodja produkcije: Matej Pejanovič
Asistent produkcije: Andrej Srebrnjak
Nastopajo: Branko Jordan, Mitja Ličen, Jakob Ličen in prebivalci Dolenjske

O predstavi

”Sedemnajsto stoletje je bilo stoletje matematike, osemnajsto stoletje stoletje naravoslovnih znanosti, devetnajsto stoletje stoletje biologije. Naše [...] stoletje je stoletje strahu. [...] V svetu, v katerem živimo, je večina ljudi (razen vseh vrst vernikov) prikrajšana za prihodnost. Brez projekcije v prihodnost, brez obljube zorenja in napredka pa ni vrednega življenja. Živeti pritisnjen ob zid je živeti kot pes. No, in ljudje moje generacije in generacije, ki danes vstopa v delavnice in fakultete, so živeli in vedno bolj živijo kot psi. Seveda, ni prvič, da so se ljudje znašli pred materialno zapečateno prihodnostjo. Vendar so to ponavadi premagali z besedo in krikom.[...] Danes nihče več ne govori (z izjemo tistih, ki se ponavljajo), saj se nam zdi, da svet vodijo slepe in gluhe sile, ki ne bi slišale opozorilnih krikov niti nasvetov niti moledovanj. Prizori iz pravkar minulih let so v nas nekaj uničili.
[...]Med vsesplošnim strahom pred vojno, na katero se vsi pripravljajo, in zelo posebnimi strahovi pred morilskimi ideologijami živimo v grozi. Živimo v grozi, ker prepričevanje ni več možno;
[...] ker živimo v svetu abstrakcije, svetu uradov in strojev, absolutnih idej in mesijanstva brez vsakih odtenkov. Dušimo se med ljudmi, ki so prepričani v svoj absolutni prav, pa naj gre za stroje ali ideje. 
[...] [Zato] si je treba danes zastaviti dve vprašanji: »Ali bi radi, da ali ne, da vas posredno ali neposredno ubijejo ali storijo silo?« »Ali bi radi, da ali ne, posredno ali 
neposredno ubijali in delali silo?«”

Albert Camus: Stoletje strahu

(iz Albert Camus, Proti neredu sveta,  prev. Suzana Koncut)